Kognitivna izkrivljanja: kaj so, kaj so in kaj storiti

Kognitivna izkrivljanja so izkrivljena načina, s katerimi si morajo ljudje razlagati določene vsakdanje situacije, kar ima negativne posledice za njihovo življenje, kar povzroča nepotrebno trpljenje.

Obstaja več vrst kognitivnih popačenj, od katerih se mnoge lahko manifestirajo pri isti osebi in čeprav se lahko zgodijo v različnih primerih, je pogostejše pri tistih, ki trpijo za depresijo.

Zaznavanje, analizo in reševanje teh situacij je mogoče s pomočjo psihoterapevtskih sej, in sicer kognitivno-vedenjske terapije.

1. Katastrofizacija

Katastrofizacija je izkrivljanje resničnosti, v katerem je oseba pesimistična in negativna glede situacije, ki se je zgodila ali se bo zgodila, ne da bi upoštevali druge možne izide.

Primeri: "Če izgubim službo, ne bom nikoli našel druge", "Na izpitu sem se zmotil, ne bom uspel".

2. Čustveno sklepanje

Čustveno sklepanje se zgodi, ko človek domneva, da so njegova čustva dejstvo, torej meni, da je tisto, kar meni, absolutno resnico.

Primeri: "Počutim se, kot da moji kolegi govorijo o meni za hrbtom", "Čutim, da me ne mara več".

3. Polarizacija

Polarizacija, znana tudi kot razmišljanje vse ali nič, je kognitivna popačenost, v kateri človek vidi situacije v samo dveh ekskluzivnih kategorijah, razlaga situacije ali ljudi v absolutnem smislu.

Primeri: "V sestanku, ki se je zgodil danes, je šlo vse narobe", "Vse sem naredil narobe".

4. Selektivna abstrakcija

Poznano tudi kot tunelski vid, je selektivna abstrakcija dana situacijam, v katerih je poudarjen le en vidik določene situacije, zlasti negativni, pri čemer se pozitivni vidiki ne upoštevajo.

Primeri: "Nihče me ne mara", "Dan je šel narobe".

5. Duševno branje

Mentalno branje je kognitivna abstrakcija, ki je sestavljena iz ugibanja in prepričanja, brez dokazov, v kaj razmišljajo drugi ljudje, zavračanje drugih hipotez.

Primeri: "On ni pozoren na to, kar govorim, pač zato, ker ga ne zanima."

6. Črke

Ta kognitivna popačenost je sestavljena iz označevanja človeka in njegove določitve glede na določeno situacijo, izolirano.

Primeri: "Ona je slaba oseba", "Ta oseba mi ni pomagala, on je sebičen".

7. Minimizacija in maksimizacija

Za minimizacijo in maksimizacijo je značilno, da zmanjšate osebne značilnosti in izkušnje ter maksimirate pomanjkljivosti in / ali negativne vidike.

Primeri: "Na testu sem imel dobro oceno, a so bile boljše ocene kot moje", "Uspel sem si opraviti tečaj, ker je bil lahko".

8. Imperative

To kognitivno izkrivljanje je sestavljeno iz razmišljanja o situacijah, kakršne bi morale biti, namesto da bi se osredotočali na to, kako so stvari v resnici.

Primeri: "Moral bi ostati doma z možem", "Ne bi smel priti na zabavo".